SVETE MAŠE: Epidemiološko izredne razmere iz COVID-2019: do polnoči v nedeljo, 1. marca 2020, na celotnem ozemlju tržaške škofije UKINJENE:

Cerkev

»Cerkvica sred’ vasi«
Prej podružnica, zdaj župnijska cerkev

Potisnjena v skromen prostor med hišami sredi vasi stoji že 360 let, dograjena leta 1652,
kakor priča v jerto nad vrati vklesana letnica, posvečena v čast sv. Rufa, 8. febr. 1658 po rokah tržaškega škofa A. Marencija.


V tri cerkvene oltarje so bile vložene relikvije:

v glavnem sv. Socerba in sv. Krištofa,
v levem stranskem sv. Katarine,sv. Boštjana in sv. Justa, v desnem stranskem pa sv. Jerneja in sv. Valentina.

Cerkev je služila kot podružnica osapske župnije cela tri stoletja in postala je župnijska cerkev leta 1963 . Njen patron je sv. Jernej, a v pozabo je stopil prvotni zavet- nik sv, Ruf. Skromna prostornost cerkvene stavbe:
višina eno nadstropne hiše, dolžina 7,5 m, širina 6m v ladji in 5 m v prezbiterju.

Ob levi strani zadaj stoji prizidana zakristija, ob desni strani spredaj se pa dviga visok, preko 150 let star zvonik s tremi zvonovi v linah. Za pridobitev prostora v cerkvi sta bila leta 1950 odstranjena oba stranska oltarja. Nanju spominjata danes le obe stenski sliki – na levi strani sv. Katarina, na desni pa sv. Valentin. Zaradi prostorske stiske so se kmalu za oltarjema umaknile lesene polžaste stopnice za na kor in velik kamnit kropilnik. Še kaj drobnega se je v tistih povojnih letih nestrokovno odstranilo ali zamenjalo z novim.

Starodaven je zapis na oboku v prezbiterij,
ki ga župljani ljubosumno čuvamo.

Omembe vredni so še drugi stari in novi umetniški predmeti:


lesen misijonski križ novejše izdelave (1961), na njem pa starodavna podoba Križanega,
relijefne podobe križevega pota, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta (1981),

baročni, lesen, pozlačen oltarni nastavek, umetniško delo neznanega rezbarja
(ob nadzorstvu Zavoda za spomeniško varstvo FJK strokovno obnovljen 1990).