SVETE MAŠE ⎥⎥ Nedelje in prazniki ob: 09:00⎥⎥ *med tednom samo kadar so oznanjene in sicer vedno ob 18:00.

Ondrej Fraštja – 25. obletnica smrti pokojnega duhovnika

Ondrej Fraštja – 25. obletnica smrti pokojnega duhovnika

Ondrej je pred 25 leti v Domače zvonove za opasilo sv. Jerneja
takole pisal:

Najprej nas je spomnil na Jezusovo ponižnost in naročilo, naj tudi mi drug drugemu umivamo noge.
(Jn 13, 5.14-15) 

»Bog je med nami, ljubi nas in nam vsak dan pomaga… sili nas v življenje posameznika z razumom, bratstvom in služenjem.« 

»Od vedno Bog ljubi vsakega posebej in njegova ljubezen je nalezljiva in najde pot do vsakega in ustvarja eno samo družino.« 

»Ganilo me je, ko sem se znašel med vami v imenu Gospodovem: petje, šopek rož, bršljanov zeleni venec življenja in upanja in beseda dekleta, ki me je pozdravilo v imenu vseh; takojšnja in sproščena gostoljubnost, da mi ne bi nič manjkalo.« 

»Takoj ste mi pokazali to, kar ste in tisto, ki imate najlepše: vašo stoletno kulturo, vašo delavnost, hiše narejene po vaši meri in zgrajene s trdim kamnom, dvoriščnimi oboki, vrtovi, njivami in njegovim zelenjem: vse govori o življenju.« 

»V zameno in zahvalo bi čimprej rad spoznal vašo kulturo…, vaše življenje. Želim vam podariti vse kar mi Bog nalaga in biti brat. Z vsemi bi se rad srečal, se dotaknil vaše notranjosti in vrednotami…« 

Po teh besedah se Ondrej spet obrne na Gospoda, »Ki nas spremlja, da hodimo ponižno in oprijeti Upanja za ohranitev naše vere.« Potem še doda:
 »Molite zame…, da bi v Gospodu dobil moč za služenje majhnim in slabotnim, vaš Ondrej – vaš župni upravitelj«

 


(Mačkolje, v cerkvi na dan pogreba 1. oktobra 1996)

ZAHVALA V IMENU ŽUPNIJSKE SKUPNOSTI

Dragi naš gospod župnik Ondrej.

Malo časa vam je bilo dano na razpolago, da bi lahko zaživeli v naši sredi.

že na dan uradnega sprejema smo opazili vašo skromnost, a globoko vero in pripravljenost na delo za našo skupnost. Takoj ste začeli s pripravami za naš župnijski praznik sv. Jerneja, katerega se na žalost niste mogli udeležiti.

Globoko smo verjeli v besede, in danes toliko več, ki ste jih zapisali v župnijskem glasilu »Domači zvonovi«. »Spletli ste mi venec, zeleni venec upanja . . .«, in naprej,  . . . »sprejmite me kot brata, ki potrebuje družino.« Vaša želja je tudi bila, da bi čimprej spoznali svoje nove župljane, naše navade in kulturo. Vse to lahko izrazi samo človek, ki je v svojem življenju veliko pretrpel.

O vašem življenju ne vemo veliko, lahko bi rekli skorajda nič. Premalo časa ste bili med nami, da bi nam kaj več povedali o sebi. A to za nas ni bilo najvažnejše. Važno je bilo to, da je naša župnija dobila duhovnika, dobrega duhovnika, ki je želel skrbeti za župljane kot za svoje brate.

V dneh vaše bolezni in odsotnosti ste v nas pustili globoko, duhovno sled, ki je marsikaterega župljana popeljala v cerkev, da je kleče molil k Bogu za vaše zdravje. 

Jesen je v naravi. Grozdje v vinogradih je dozorelo in že smo ga potrgali. Tudi Gospod Bog je potrgal svoj vinograd. Hotel vas je imeti pri sebi. Zakaj, si v naši majhnosti tega ne moremo razložiti.

Zvedeli smo tudi za vašo poslednjo željo, da želite biti pokopani v Mačkoljah.
Bog vas je uslišal.

Za vse lepe misli in načrte, ki ste jih gojili in deloma že uresničili za bodočnost naše župnije, se vam iskreno zahvaljujemo.

Verska skupnost iz Mačkolj izreka mami, sestram, sorodnikom, sobratom in prijateljem iskreno in občuteno krščansko sožalje. Vam dragi gospod župnik Ondrej, pa želimo, naj vam bo Gospod Bog milostljiv in naj vašo dušo vzame k sebi, da boste v nebeški slavi uživali zasluženo plačilo ponižnega duhovnika in bil priprošnik za nas vse. V slovanski zemlji pa naj vaše telo mirno počiva in čaka vstajenja dan.